Isa 8 | SloChraska | STEP | In Gospod mi je rekel: Vzemi si veliko ploščo in nanjo napiši z razločnimi črkami: Maher-šalal-haš-baz.

Isaiah 8

8. Poglavje

1 In Gospod mi je rekel: Vzemi si veliko ploščo in nanjo napiši z razločnimi črkami: Maher-šalal-haš-baz. ^{▼▼T. j. Plen hiti, rop pride v kratkem.} 2 In vzel sem si zvesti priči: Urija, duhovnika, in Zeharija, sina Jeberekijevega. 3 In približal sem se prorokinji, in je spočela in rodila sina. Tedaj mi je rekel Gospod: Imenuj ga Maher-šalal-haš-baz. ^{▼▼T. j. Plen hiti, rop pride v kratkem.} 4 Zakaj preden bo deček znal klicati ‚Oče moj‘ in ‚Mati moja‘, bodo nesli bogastvo iz Damaska in plen iz Samarije v Asirijo pred kraljem asirskim. 5 In Gospod je zopet govoril k meni, rekoč: 6 Zato ker je to ljudstvo zaničevalo vodo v Siloahu, lahno tekočo, in mu je veselje pri Rezinu in Remalijevem sinu, 7 zato, glej, stori Gospod, da pridere nadnje voda velereke, presilna in preobilna, namreč kralj asirski in vsa slava njegova; in prestopi vse svoje struge in se prevali čez vse bregove svoje 8 in pridere na Judovo, ga preplavi in se razlije, da mu bo do grla segalo; in razpete peruti njegove napolnijo širokost dežele tvoje, Imanuel! 9 Združite se na upor, o ljudstva, a bodite potrti! In ušesa nagnite, kolikorkoli vas je po daljnih deželah! Opasujte se na boj in bodite potrti, opasujte se in bodite potrti! 10 Storite sklep, in uničen bo; govorite besedo, a ne obvelja; zakaj Bog je z nami! 11 Kajti tako mi je govoril Gospod, ko me je roka njegova močno prijela in ko me je učil, da mi ni hoditi po tega ljudstva potu, rekoč: 12 Ne imenujte zarotbe vsega, kar to ljudstvo imenuje zarotbo, in ne bojte se tega, česar se oni boje, in ne plašite se! 13 Gospoda nad vojskami samega posvečujte, in on vam bodi strah, on vam bodi groza. 14 In on vam bode v zavetno svetišče, toda za kamen spotike in skalo pohujšanja obema hišama Izraelovima, za zanko in za zadrgo prebivalcem jeruzalemskim. 15 In mnogo izmed njih se jih spotakne in padejo in bodo strti, se zapleto v mrežo in ujamejo. 16 Zaveži to pričevanje, zapečati postavo med mojimi učenci! – 17 In jaz bom čakal Gospoda, ki skriva obličje svoje pred hišo Jakobovo, in upal bom vanj. 18 Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Gospod, smo za znamenja in predpodobe v Izraelu od Gospoda nad vojskami, ki prebiva na gori Sionski. 19 In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo Boga svojega? Za žive naj vpraša mrtve? 20 Postave in pričevanja naj se oklepajo! Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje; 21 in bode se jim klatiti po deželi hudo pobitim in gladnim, in zgodi se, ko bodo stradali, da se bodo srdili in kleli s kraljem svojim in z Bogom svojim; in če se ozro kvišku 22 in če bodo gledali v tla: glej, povsod le nadloga in tema, tesnoben mrak; in bodo zagnani v gosto temo.